Vrvi

Premer : tanjša kot je vrv, bolj bo pritisk koncentriran na manjšo površino. Zato je pomembno, da izbereš vrv s premerom, ki je večji od 5-6mm in se tako izogneš morebitnim resnim poškodbam živcev, poškodbam, povezanih s prekinitvijo cirkulacije krvi, modricam ali pa splošnemu nelagodju.

Dolžina: vsaka dolžina vrvi ni primerna za vse vozle in bondage poze. Za enostavnejše vozle, s katerimi npr. zvežeš partnerja na posteljni okvir, seveda ne potrebuješ 10m vrvi, ravno toliko vrvi pa bo tudi premalo za naprednejše vzorce z več umetniškimi elementi

Moč: v primeru prakticiranja suspenzije, je pomembno, da  lahko vrv vzdrži z njo obešeno težo. Če pa z vrvjo ne nameravaš viseti, ta faktor brezskrbno zanemariš.

Trenje: različne vrvi se same okoli sebe zavozlajo z različnimi intenzivnostmi - poenostavljeno: z nekaterimi lahko naredimo trdnejše vozle, z drugimi pa bolj ohlapne. Vrvi z večjim trenjem (torej tiste, s katerimi so vozli trdnejši) so primernejše za večja bremena, saj se ne bodo odvezale ali dodatno zategnile same od sebe. To pa pomeni, da jih je tudi težje odvezati, ko je to potrebno in jih je včasih potrebno tudi prerezati. Za začetnike so zato primerne vrvi, namenjene bolj rahlim vozlom.

Alergije: sta ti ali tvoj partner alergična na kakšen material? V tem primeru je to potrebno upoštevati pri izbiri vrvi, da se izogneta kožnim alergijskim reakcijam.

Občutek in estetika: Popolnoma subjektivna faktorja sta tudi, ali sta ti všeč material in izgled vrvi. Ti je bolj prijeten občutek trše vrvi na koži, ali si želiš mehkejšo? Kakšne barve naj bo? Naj bo svetleče ali mat barve? V naši spletni trgovini imaš ogromno izbire. :)

Kakšne vrvi poznamo

Različne vrvi najlažje ločujemo glede na material, iz katerega so izdelane, ter glede na njihovo zgradbo.

Ko vrvi razločujemo po materialu, jih najprej razdelimo med tiste, ki so izdelane iz naravnih vlaken, ter na tiste, ki so izdelane iz sintetičnih materialov.

Vrvi iz naravnih materialov

Vrvi, spletene iz naravnih vlaken so običajno šibkejše in manj vzdržljive od sintetičnih vrvi, vendar ponujajo boljši oprijem, lažje vozlanje ter povzročajo manj odrgnin. Prav tako je pri vrveh iz naravnih vlaken izbira glede njihove zgradbe večja, posledično je tudi razpon v moči in vzdržljivosti vrvi različnih proizvajalcev širši.

Najpogostejše med naravnimi vrvmi so izdelane iz konoplje, lanu, bombaža, jute, bambusa ter svile.

Konopljine in lanene vrvi so si zelo podobne. Z njimi se veže enostavno in so mehke - lanene sicer bolj kot konopljine. Zanje ni težko skrbeti, lanene se lahko celo opere v pralnem stroju. Podobne so si tudi v moči, vendar so konopljine še vedno bolj vzdržljive, kot pa vrvi, izdelane iz lanu.

Vrvi iz vlaken jute so bolj prožne in lažje kot lanene ali konopljine, prav tako se še lažje vežejo in odvežejo, vendar so posledično tudi šibkejše (mnogi odsvetujejo njihovo rabo za suspenzijo, spet drugi jo uporabljajo le za ta namen, vendar je pri tem nujno treba upoštevati tudi zgradbo vrvi), pa tudi skrbeti zanje ni preprosto.

Moč bombažnih vrvi se razpenja od šibkih do srednje močnih, odvisno od načina njihove izdelave. So mehke, zlahka se vozlajo, vendar se težje odvežejo. Pogosto se raztegnejo, zato se njihova uporaba priporoča le za bondage aktivnosti, ki niso povezane z visenjem.

Še mehkejše vrvi, ki se prav tako enostavno vozlajo, pa so izdelane iz bambusa in svile. Tako kot vrvi iz bombaža, pa se tudi te priporočajo le za osnovno rabo v spalnici, saj se ob prevelikih obremenitvah raztegujejo.

Manj pogoste pa so vrvi, izdelane iz sisalove agave ter abake oz. manile (to je vrsta konoplje), saj imajo grobo in praskajočo teksturo in se pogosteje uporabljajo v sadizmu, za druge bondage vrste pa ne, saj se zelo enostavno pretrgajo.

Vrvi iz sintetičnih materialov

Največji prednosti sintetičnih vrvi sta njihova moč in vzdržljivost. Tudi skrb zanje je v primerjavi z naravnimi vlakni popolnoma enostavna. Je pa tudi res, da so te vrvi običajno bolj toge ali pa spolzke, nimajo veliko trenja in je z njimi težje zavezati trdnejše vozle ter pogosteje povzročajo odrgnine.

Najtrdnejše so najlonske vrvi, prav tako so tudi zelo mehke, lahko se jih pobarva ter pere v pralnem stroju, vendar so v primerjavi z ostalimi vrvmi dokaj spolzke.

Vrvi iz polimerov, kot sta npr. MFP ter poliester, so dosti bolj toge kot najlonske, prav tako ponujajo slabši oprijem, vendar so manj raztegljive. Lahko se jih pere v pralnem stroju. Vrvi iz MPF-ja ter najlona so tudi primerne za bondage v vodi ter na vodni gladini plavajo.

Vse bolj znane pa postajajo tudi vrvi iz sintetičnih “naravnih vlaken”, bolj znanih pod imeni hempex ali POSH. Te vrvi imajo lastnosti sintetičnih ter izgled naravnih vlaken.

Zgradba vrvi

Najpogostejši konstrukciji vrvi sta zavita ter spletena vrv. V procesu izdelave vrvi naravna vlakna običajno zvijamo, sintetična pa lahko tako zvijamo kot tudi pletemo.

Zavita vrv je običajno izdelana iz treh ločenih pramenov, vsak iz teh pramenov pa je ustvarjen z zvijanjem preje iz vlaken, ki gradijo vrv.

Te vrvi ločujemo tudi na enoslojne - pramena teh vrvi so formirana iz ene preje - ter dvoslojne - pramena so sestavljena iz dveh prej, ki se ovijata ena okoli druge. Enoslojne zavite vrvi so posledično bolj fleksibilne in z njimi lažje vozlamo, dvoslojne pa so bolj vzdržljive.

Pletene vrvi, ki niso namenjene za bondage, imajo trdno jedro, ki je lahko izdelano iz istega ali drugega materiala, kot zunanja plast vrvi. Marsikdo to sredico pred uporabo odstrani, saj tako poveča njeno prožnost, vendar je takšna vrv poškodovana in se ji izredno zmanjša vzdržljivost.

Partnerja zveži varno

Vse več ljudi se ukvarja z vezanjem in o njem tudi govori, vendar to širi napačen vtis, da je ta igra zelo enostavna ter popolnoma varna.

Pri bondage aktivnostih na splošno je treba biti pozoren na marsikatero tveganje, ne glede na to ali boš zvezan ti ali pa tvoj partner. Še več previdnosti in znanja pa je potrebnega pri uporabi vrvi (saj je večina lisic namenjenih za bondage oblazinjenih, širših in z zaponkami / ježki, vrvi pa zategujemo sami in si ne smemo privoščiti napak).

Spodaj si lahko prebereš o najpogostejših nevarnostih ter par nasvetov, kako se ob uporabi vrvi izogneš kratkotrajnim ali hujšim, dalj časa trajajočim poškodbam.

Zadušitev je sicer zelo redek pojav, ko pa nastopi, je redko brez katastrofalnih posledic. Zato se izogibaj vezanju vrvi okoli vratu, brez nadzora, varnostnih škarij v bližini ali pri ljudeh, ki trpijo za astmo ali drugimi boleznimi, povezanimi z dihali ter z zamašenimi usti z npr. gagom. Četudi v primeru prekinitve dotoka kisika smrt ne nastopi, lahko pride do možganskih poškodb in trajno omejenih kognitivnih sposobnosti posameznika.

Prekinitev cirkulacije krvi je zelo pogosta, in vedno posledica pretesno zavezanih vrvi. Temu se je čisto enostavno izogniti: poskrbi, da je med kožo in vrvjo dovolj prostora za 2 prsta, saj so posledice prekinjenega dotoka krvi lahko tako hude, da je potrebna amputacija zvezanega uda, pojavijo se lahko krvni strdki, ki vodijo do kapi, med “lažje” poškodbe pa štejemo začasno izgubo motoričnih funkcij v udu.

Do poškodb živcev pride zaradi pretesnih vrvi kot tudi namestitve vrvi na napačnih mestih (kjer so pomembni živci tik pod kožo) - v tem primeru pride do močnih obremenitev na živce sploh od suspenziji. Živci so pri nekaterih ljudeh manj izpostavljeni, pri nekaterih pa bolj, prav tako se prekomeren pritisk vrvi na živce pri vsakomur izraža na drugačen način: nekateri čutijo otrplost, nekateri kratko zbadajočo bolečino, spet tretji ne čutijo ničesar in poškodbo prepoznajo šele, ko je prepozno, posledice pa so pogosto nepopravljive.

Pri suspenziji lahko ob rabi neprimernih tehnik vezanja in napačnih vrni pride tudi do padcev, ki so zaradi višine ter posameznikove nezmožnosti za zaščito, ki je posledica zvezanosti, mnogo hujši, kot če nam spodrsne na spolzkih tleh. Modrice ter zlomljene kosti so v teh primerih skoraj neizbežni, z več smole pa lahko pride tudi do pretrganih mišic, ligamentov ter poškodb glave in hrbtenice.

Do padcev pa včasih ne pride zaradi človeških napak, katerim se lahko izognemo z znanjem, temveč zaradi omedlevice. V primeru, da zvezana oseba izgubi zavest, se poleg padcev lahko pojavi tudi slabost ali bruhanje. Pogosto do tega pride v dalj časa trajajočih stoječih pozah, ob dolgotrajnem odtegovanju hrane in pijače ter ob (prekomerni) rabi alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih snovi, zato se uporabi tem izogibajta.

Faktorji, na katere prav tako ne moremo vplivati, so lahko tudi medicinske in okoljske narave. V primeru epileptičnih ali paničnih napadov, alergijskih reakcij, potresov, požarov ipd. je treba ukrepati takoj in zvezano osebo urno osvoboditi, najlažje s škarjami, ki naj bodo vedno pri roki, ko uporabljata vrvi.