Dileme iz spalnice: Zakaj nama je lažje govoriti o računih kot o seksu?

V odnosih se znamo pogovarjati o marsičem.

O tem, kaj bo za večerjo. Kdo bo plačal položnice. Kdaj je treba v trgovino. Kdo je spet pozabil dati perilo iz stroja. In zakaj je nekdo pustil prazno embalažo v hladilniku.

Potem pa pride tema seksa in kar naenkrat zmanjka besed.

Čeprav je spolnost lahko pomemben del odnosa, je pogovor o njej za veliko parov še vedno neprijeten. Ne zato, ker si ne bi zaupali. Ampak zato, ker nas večina tega nikoli ni zares vadila.

Nihče nas ni naučil, kako povedati, kaj nam paše. Kako priznati, da nas nekaj moti. Kako vprašati za nekaj novega. Kako povedati, da nam je nerodno. Ali kako začeti pogovor, ki bi lahko hitro zvenel kot kritika, čeprav to sploh ni namen.

Zato v seriji blogov Dileme iz spalnice odpiramo vprašanja, ki jih ljudje pogosto nosijo v sebi, ampak jih redko povedo na glas.

Brez obsojanja. Brez panike. In brez občutka, da moraš imeti vse odgovore takoj.

Tokrat se dotikamo tem, ki so v odnosih zelo pogoste: samozadovoljevanje, uporaba pornografije, prehiter izliv, izdelki za vzburjenje, roleplay in tisti najbolj neroden del, kako sploh začeti govoriti o tem, kaj ti je všeč.

Če se v katerem izmed spodnjih vprašanj najdeš, nisi edini/a. Samo redko kdo to pove tako direktno.

Ali je normalno, da me moti, če partner pri samozadovoljevanju uporablja pornografijo?

Ja, normalno je, da te to lahko zmoti. In normalno je tudi, da se ob tem pojavijo občutki, ki jih mogoče sama pri sebi najprej sploh nočeš priznati.

Najprej nekaj pomembnega: samozadovoljevanje v zvezi samo po sebi ni nič nenavadnega. Veliko ljudi se samozadovoljuje tudi takrat, ko so v srečnem, stabilnem in spolno aktivnem odnosu. To ne pomeni avtomatsko, da partnerja ne privlačiš več, da mu nisi dovolj ali da vajinemu odnosu nekaj manjka.

Najprej nekaj pomembnega: samozadovoljevanje v zvezi samo po sebi ni nič nenavadnega. Veliko ljudi se samozadovoljuje tudi takrat, ko so v srečnem, stabilnem in spolno aktivnem odnosu. 

To ne pomeni avtomatsko, da partnerja ne privlačiš več, da mu nisi dovolj ali da vajinemu odnosu nekaj manjka.

Lahko je samo solo trenutek. Način sprostitve. Nekaj, kar ima oseba zase.

Ampak v tvojem primeru se očitno ne zatakne samo pri samozadovoljevanju. Zatakne se pri tem, da partner ob tem uporablja pornografijo, ti pa se začneš primerjati z osebami, ki jih vidi na ekranu.

In tukaj stvari hitro postanejo čustveno precej bolj zapletene.

Tudi če ti partner večkrat pove, da te ne primerja z nikomer, lahko tvoja glava še vedno naredi svoje. Lahko se pojavi vprašanje, ali si mu dovolj privlačna. Ali si želi nekaj drugačnega. Ali mu nekaj manjka. Ali so te podobe zanj bolj vznemirljive kot vajina realna intima.

Čeprav odgovori niso nujno takšni, kot jih ustvari tvoj strah, so občutki vseeno resnični.

Zato ni najboljša rešitev, da vse zadržiš zase in se delaš, da te ne moti. Prav tako pa ni najboljši začetek pogovora napad, ker se bo partner verjetno samo branil, ti pa ne boš dobila tistega, kar v resnici potrebuješ: občutka, da te sliši.

Kako lahko začneš pogovor?

Veliko bolje je govoriti iz sebe.

Lahko rečeš nekaj v smislu:

Vem, da ti tega mogoče ne doživljaš enako kot jaz, ampak ko vem, da pri samozadovoljevanju uporabljaš pornografijo, se začnem primerjati in se počutim manj privlačno. Rada bi, da se o tem pogovoriva.

Tak stavek ne pomeni: “Ti si kriv.” Pomeni: “To se dogaja v meni in rada bi, da me razumeš.”

In to je velika razlika.

Pri takšnih temah ni enega pravila, ki bi veljalo za vse pare. Nekatere ljudi uporaba pornografije v zvezi ne moti. Druge zelo. Nekateri pari o tem sploh ne govorijo, dokler se ne začnejo nabirati zamere. Drugi si postavijo jasne meje.

Pomembno je, da najdeta dogovor, ob katerem se oba počutita spoštovana.

Ker včasih ni največji problem sama pornografija. Največji problem je občutek, da o tem ne smeš nič reči, ker boš izpadel/a ljubosumen/a, nesproščen/a ali preveč občutljiv/a.

Ampak če nekaj v tebi sproža negotovost, je to dovolj dober razlog za pogovor.

In mogoče bo ravno ta pogovor odprl še nekaj drugega: kako v vajinem odnosu sploh govorita o željah, mejah in občutku privlačnosti.

Kako partnerju pomagati, če mu med seksom prehitro pride?

Prehiter izliv je ena tistih tem, o katerih se veliko razmišlja, zelo malo pa sproščeno govori.

Ne zato, ker bi bila redka. Ravno obratno. Pogosta je. Ampak ker je pogosto povezana s sramom, občutkom neuspeha in pritiskom, da mora moški “zdržati”.

In prav ta pritisk lahko stvar še poslabša.

Če nekdo že pred seksom razmišlja: “Upam, da mi ne bo spet prehitro prišlo,” je telo že v napetosti. Namesto sproščenosti se pojavi kontrola. Namesto užitka pride preverjanje. Namesto bližine pride strah pred rezultatom.

In seks začne počasi delovati kot test.

Ampak seks ni test.

Če pride do izliva hitreje, kot sta si želela, to še ne pomeni, da je intimnosti konec. Lahko se nadaljuje drugače. Z dotiki, rokami, oralno stimulacijo, igračkami, premorom ali samo s tem, da iz trenutka ne naredita katastrofe.

To je zelo pomembno.

Ker pogosto ni najbolj boleč sam prehiter izliv. Bolj boli reakcija po njem.

Če se takoj pojavi tišina, razočaran pogled ali občutek, da je nekaj “pokvarjeno”, se bo naslednjič pritisk še povečal. Če pa je odziv bolj sproščen, lahko telo lažje sčasoma najde več nadzora.

Pomagajo lahko počasnejši tempo, vmesni premori, sprememba položaja, več predigre, osredotočanje na dihanje in manj pritiska na to, da mora penetracija trajati določeno število minut.

Ampak še bolj kot tehnike je pomemben ton pogovora.

Naj pogovor ne zveni kot popravljanje napake

Če želiš partnerju pomagati, naj pogovor ne zveni kot seznam napak. Naj zveni kot nekaj, kar raziskujeta skupaj.

Na primer:

Opazila sem, da te to včasih obremeni. Meni bi bilo všeč, da se manj sekirava glede trajanja in bolj raziskujeva, kaj nama obema paše.

Tak stavek ne zmanjša njegove samozavesti. Nasprotno, pokaže, da nista na nasprotnih straneh.

In to je pri intimnosti ogromno.

Če je prehiter izliv zelo pogost, če povzroča veliko stisko ali se je pojavil nenadoma, je lahko smiseln tudi pogovor z zdravnikom ali strokovnjakom. Včasih je v ozadju telesni razlog, včasih psihološki, pogosto pa kombinacija obojega.

Ampak ne glede na razlog, ni treba, da iz tega nastane tiha tema, ki visi nad odnosom.

Veliko lažje je, ko se iz “problem je v tebi” spremeni v “kako lahko skupaj narediva izkušnjo bolj sproščeno”.

In to je že čisto drugačen začetek.

Ali izdelki za vzburjenje res delujejo ali gre samo za marketing?

Pri izdelkih, ki obljubljajo več strasti, več želje ali bolj vroče vzdušje, je čisto normalno, da smo malo skeptični.

Ker bodimo iskreni, marketing zna včasih obljubljati skoraj filmske rezultate.

Poješ čokolado in kar naenkrat se zgodi najbolj strastna noč tvojega življenja? Verjetno ne ravno tako.

Izdelki za vzburjenje niso čarobni gumb. Ne morejo iz nič ustvariti želje, če si izčrpan/a, pod stresom, v slabem odnosu ali ti preprosto ni do intime. Prav tako ne morejo nadomestiti komunikacije, privlačnosti ali občutka varnosti.

Lahko pa dodajo nekaj drugega.

Ritual. Igrivost. Pričakovanje. Občutek, da se bo zgodilo nekaj malo drugačnega kot običajno.

In to ni zanemarljivo.

V spolnosti ima pričakovanje pogosto velik vpliv. Že to, da si nekaj skupaj pripravita, poskusita ali se ob tem malo nasmejita, lahko spremeni vzdušje.

Včasih izdelek ne naredi čudeža zaradi svojih sestavin, ampak zato, ker par za trenutek izstopi iz rutine.

Namesto običajnega večera se zgodi: “Dajva probat.”

In včasih je že to dovolj, da se začne drugačna energija.

Seveda pa je dobro imeti realna pričakovanja. Če gre za čokolado, kapljice, gele ali druge izdelke z določenimi sestavinami, vedno preveri, kaj vsebujejo. Še posebej, če imaš alergije, občutljiv želodec, jemlješ zdravila ali veš, da ti določene sestavine ne ustrezajo.

Najbolj pošten odgovor je: takšni izdelki lahko popestrijo izkušnjo, niso pa rešitev za vse.

Če jih vzameš kot zabaven dodatek, super. Če od njih pričakuješ, da bodo rešili pomanjkanje želje, napetost v odnosu ali nesproščenost, boš verjetno razočaran/a.

Najboljše delujejo takrat, ko niso obveza.

Samo majhen “kaj pa, če danes poskusiva nekaj drugačnega?”

In včasih je ravno ta igrivost tisto, kar je v spalnici najbolj manjkalo.

Ali je normalno, da se med roleplayem začneš smejati?

Ja. In ne samo normalno, precej pogosto.

Roleplay je ena tistih stvari, ki lahko v fantaziji deluje zelo samozavestno. V glavi je vse gladko. Besede pridejo same od sebe. Vzdušje je napeto. Oba sta popolnoma v vlogi. Nihče se ne zmede. Nihče ne uporabi čudnega stavka. Nihče ne začne razmišljati: “Kaj točno naj zdaj rečem?”

Potem pa pride realnost.

In realnost je lahko precej bolj nerodna.

Mogoče ti je vloga najprej zvenela zabavno, potem pa si se v trenutku počutil/a preveč izpostavljeno. Mogoče je partner rekel nekaj, kar naj bi bilo zapeljivo, pa je izpadlo preveč teatralno. Mogoče sta se oba začela smejati, ker je bilo vse skupaj preveč “igralsko”.

To ne pomeni, da je šlo kaj narobe.

Smeh med raziskovanjem novih stvari ni znak, da nekaj ne deluje. Pogosto je samo znak, da se telo sprošča. Da je nekaj novo. Da je malo nerodno. Da sta prestopila iz poznane dinamike v nekaj, kjer še ne vesta točno, kako se obnašati.

Ni treba, da je prvi poskus popoln.

Pravzaprav je pogosto bolje, da ni.

Ker če roleplay vzameta preveč resno, se lahko hitro spremeni v nastop. In ko imaš občutek, da moraš nekaj “odigrati prav”, se sproščenost izgubi.

Začnita z manjšimi koraki

Ni treba, da takoj pripravita cel scenarij, kostume in dialoge. Roleplay je lahko samo sprememba dinamike. Drugačen način zapeljevanja. Igrivo sporočilo čez dan. Ena poved. Ena ideja. En “kaj če”.

Lahko začneta z nečim, kar ne zahteva velike igre. Recimo s tem, da si pošljeta malo bolj igrivo sporočilo, se pretvarjata, da sta spet na prvem zmenku, ali pa si samo povesta, kakšen scenarij bi vaju v teoriji zanimal.

To je veliko manj obremenjujoče kot takoj skočiti v popolno vlogo.

In če se vmes smejita? Ni nujno, da je to slabo.

Včasih je ravno smeh dokaz, da je med vama dovolj varnosti. Da lahko poskusita nekaj novega, ne da bi moral biti vsak trenutek resen, zapeljiv in popoln.

Spolnost ni predstava. Ni treba, da dobiš oceno za izvedbo.

Če se ob nečem smejita, potem to ne pomeni nujno, da je stvar propadla. Mogoče pomeni samo, da sta našla svoj način raziskovanja.

Morda bo naslednjič manj nerodno. Morda bosta ugotovila, da roleplay ni za vaju. Morda pa bo ravno smeh tisti, zaradi katerega bo vse skupaj bolj sproščeno.

Vse tri možnosti so v redu.

Kako partnerju povedati, kaj ti je všeč, če ti je o seksu nerodno govoriti?

Veliko parov je skupaj že dolgo, pa jim je še vedno neprijetno povedati, kaj jim je v postelji všeč.

Ni jim težko govoriti o urnikih. Ni jim težko govoriti o denarju. Ni jim težko govoriti o opravkih. Ampak reči: “To mi paše” ali “Tega si želim več” je kar naenkrat cela drama.

Zakaj?

Ker je spolnost ranljiva.

Ko govoriš o seksu, ne govoriš samo o dejanjih. Govoriš o željah, telesu, samozavesti, strahu pred zavrnitvijo in občutku, ali si sprejet/a.

Zato je lahko en preprost stavek v glavi ogromen.

Kaj, če bo mislil/a, da sem čuden/na? Kaj, če bo užaljen/a? Kaj, če bo mislil/a, da do zdaj ni bilo dovolj dobro? Kaj, če reče ne? Kaj, če bo potem vse awkward?

In tako raje ne rečemo nič.

Ampak tišina pogosto ne reši stvari. Samo podaljša ugibanje.

Partner ne more vedno vedeti, kaj ti paše. Ne more brati misli. Ne more ugotoviti vsega samo iz odzivov, še posebej če se trudiš biti tiho, “normalen/a” ali ne preveč zahteven/a.

Zato je komunikacija tako pomembna.

Začni z majhnim stavkom

Ni treba, da začneš z velikim resnim pogovorom. Začni z majhnim.

Lahko rečeš: “Zadnjič mi je bilo res všeč, ko si naredil/a to.”

Ali pa: “To bi lahko večkrat.”

Ali celo: “Malo mi je nerodno, ampak rada bi ti nekaj povedala.”

Takšni stavki so preprosti, ampak lahko naredijo veliko razliko.

Pomaga tudi, da se o seksu ne pogovarjata samo med seksom. Takrat sta oba bolj izpostavljena, bolj občutljiva in včasih je vsaka beseda lahko razumljena narobe.

Veliko lažje je začeti pogovor v nevtralnem trenutku. Na kavču. Na sprehodu. V avtu. Takrat, ko ni pritiska, da mora iz pogovora takoj nastati akcija.

In še nekaj: o seksu ne govorita samo takrat, ko je nekaj narobe.

Če je vsak pogovor o intimi povezan s problemom, bo tema hitro dobila težo. Zato je dobro govoriti tudi o lepih stvareh. O tem, kaj ti je bilo všeč. Kaj bi ponovil/a. Kaj te je presenetilo. Kaj ti je ostalo v glavi.

Tako pogovor o seksu počasi postane manj strašljiv.

Ne zato, ker kar naenkrat izgine ves sram. Ampak zato, ker ugotoviš, da lahko nekaj poveš in se odnos ne podre. Da te partner sliši. Da ni treba vsega skrivati v glavi.

In ja, mogoče bo na začetku nerodno.

Ampak nerodno še ne pomeni narobe.

Pogovor o seksu je veščina. In tako kot vsaka veščina postane lažja z vajo.

Bi bilo v odnosih manj overthinkanja, če bi se o seksu pogovarjali bolj sproščeno?

Verjetno ja.

Veliko overthinkanja nastane ravno tam, kjer zmanjka pogovora.

Ko ne vprašaš, si začneš sam/a izmišljati odgovore. Ko ne poveš, partner ugiba. Ko nekaj ostane neizrečeno, v glavi pogosto postane večje, kot v resnici je.

Mogoče partner sploh ne ve, da te nekaj moti. Mogoče si ti nekaj razlagaš veliko bolj osebno, kot je bilo mišljeno. Mogoče oba čakata, da bo drugi začel. Mogoče imata oba podobno dilemo, pa sta oba tiho.

Zato iskren pogovor ne pomeni, da mora biti odnos popoln. Pomeni samo, da si data možnost, da se razumeta, preden vsak zase ustvari svojo zgodbo.

In velikokrat je to že dovolj.

Ne potrebuješ popolnih besed. Ne potrebuješ popolnega trenutka. Ne potrebuješ popolne samozavesti.

Včasih je dovolj že:

Malo mi je nerodno, ampak rada bi govorila o tem.

To je lahko začetek veliko bolj sproščene intime.

Imaš tudi ti kakšno dilemo iz spalnice?

To je bil nov blog iz serije Dileme iz spalnice, kjer odpiramo vprašanja o spolnosti, odnosih, užitku, sramu, komunikaciji in vseh tistih trenutkih, za katere mislimo, da jih imamo samo mi.

Pa jih običajno nimamo.

Če imaš tudi ti kakšno vprašanje, situacijo ali dilemo, nam jo lahko pošlješ anonimno, v sporočilo na družbenih omrežjih ali preko e-maila.

Velika verjetnost je, da nisi edini/a, ki razmišlja o tem.

Samo redko kdo to pove na glas.

Za še več vsebin o spolnosti, odnosih in raziskovanju užitka lahko obiščeš našo spletno stran svetuzitka.com.

Najdeš nas tudi na Facebooku, Instagramu, TikToku, YouTubu in Threadsih, kjer redno odpiramo teme, o katerih se premalo govori.

Če pa ti je ljubši pogovor v živo, nas lahko obiščeš tudi v naših trgovinah v Ljubljani, Kranju in Mariboru, kjer lahko svoja vprašanja postaviš sproščeno in brez občutka, da bi moralo biti nerodno.

Ker pri spolnosti ni neumnih vprašanj.

So samo vprašanja, ki predolgo ostanejo neizrečena.