Dileme iz spalnice: Kaj, če si partner želi več kot ti?

Ko se v spalnici pojavi občutek, da bi moralo biti drugače

V spolnosti se pogosto ne zatakne pri velikih, dramatičnih vprašanjih.

Včasih se zatakne pri majhnih trenutkih, ki jih ne znaš takoj razložiti. Pri tem, da ti je po orgazmu nenadoma vsega preveč. Pri tem, da si želiš bližine, ampak ne nujno seksa. Pri tem, da bi partner rad raziskoval nove stvari, ti pa imaš občutek, da zaostajaš.

Ali pa pri tem, da se med seksom ne moreš popolnoma sprostiti, ker preveč razmišljaš o svojem telesu.

In ravno takšna vprašanja znajo biti najbolj naporna. Ker niso vedno “problem”, ki bi imel en jasen odgovor. Pogosto so bolj občutek. Negotovost. Misel, ki se pojavi po seksu, pred seksom ali takrat, ko ležiš zraven partnerja in se sprašuješ, ali bi moralo biti drugače.

A če se ti je kdaj zdelo, da si edini/a, ki ima takšne misli, naj te že takoj malo razbremenimo: nisi.

V novem blogu iz serije Dileme iz spalnice smo izbrali pet vprašanj, ki zelo dobro pokažejo, kako kompleksna je lahko intima. Ne zato, ker bi morala biti zapletena, ampak zato, ker se v njej prepletajo telo, želja, sram, pričakovanja, komunikacija in odnos do sebe.

In mogoče se boš v katerem od teh vprašanj prepoznal/a bolj, kot si pričakoval/a.

Je normalno, da mi je po orgazmu neprijetno, če se me partner še naprej dotika?

Ja, popolnoma normalno.

Po orgazmu se telo lahko zelo hitro spremeni. Nekaj, kar je bilo še pred nekaj trenutki prijetno, lahko nenadoma postane preveč intenzivno, preobčutljivo ali celo neprijetno.

To še posebej velja za stimulacijo klitorisa, bradavic ali drugih zelo občutljivih predelov telesa, ampak se lahko zgodi komurkoli in pri različnih oblikah dotika.

To ne pomeni, da ti partner ne paše. Ne pomeni, da je naredil kaj narobe. In ne pomeni, da je s tabo karkoli narobe.

Včasih telo po orgazmu preprosto potrebuje premor. Pri nekaterih ljudeh se po vrhuncu pojavi želja po crkljanju, bližini in dotikih. Pri drugih pa potreba po miru, prostoru ali samo nekaj minutah brez dodatne stimulacije.

Oboje je normalno.

Zakaj pride do tega?

Po orgazmu se telo umirja. Vzburjenje začne padati, občutljivost pa se lahko za nekaj časa poveča. Zato lahko dotik, ki je bil prej prijeten, po vrhuncu deluje premočno.

Težava nastane predvsem takrat, ko partner tega ne ve. Če ti po orgazmu dotiki ne pašejo, on pa misli, da s crkljanjem nadaljuje prijeten trenutek, lahko hitro pride do nesporazuma. Ti se počutiš preobremenjeno, on pa mogoče zavrnjeno.

Kako to povedati partnerju?

Najboljše je, da to poveš preprosto, nežno in brez občutka krivde.

“Po orgazmu sem nekaj časa zelo občutljiva, zato mi dotiki takrat ne pašejo. Ni nič narobe, samo malo pavze potrebujem.”

S tem mu daš jasno informacijo, hkrati pa pokažeš, da ne zavračaš njega, ampak samo določen dotik v določenem trenutku.

In to je pomembna razlika.

Pri dobri intimi ne gre samo za to, kaj ti paše med seksom, ampak tudi za to, kaj ti paše po njem.

Kaj, če mi je nerodno imeti prižgane luči med seksom?

To je ena tistih dilem, ki se sliši preprosto, v resnici pa se dotika veliko globljih stvari.

Veliko ljudi ima težave s tem, da bi bili med seksom popolnoma videni. Ne zato, ker ne bi zaupali partnerju, ampak ker v tistem trenutku ne vidijo sebe tako, kot jih vidi partner.

Partner mogoče vidi privlačnost, bližino, obraz, odzive, telo, ki si ga želi. Ti pa mogoče vidiš trebuh, kožo, celulit, držo, izraz na obrazu ali vse tisto, kar pri sebi najhitreje kritiziraš.

Zato prižgane luči niso vedno samo vprašanje svetlobe. Včasih so vprašanje ranljivosti.

Če ti je ob prižganih lučeh neprijetno, to ne pomeni, da nisi samozavestna oseba. Pomeni samo, da tvoje telo v tistem trenutku potrebuje več občutka varnosti.

Ni treba, da greš iz popolne teme direktno v močno osvetljeno sobo. Lahko začneta postopoma.

• nežna nočna lučka,
• sveča,
• svetloba iz druge sobe,
• zatemnjena svetilka,
• dogovor, da luči ostanejo prižgane samo del časa.

Včasih že majhna sprememba naredi veliko razliko, ker se telo ne počuti več tako izpostavljeno.

Pomembno je tudi, da partnerju poveš, kaj se dogaja v tvoji glavi. Ne v smislu opravičevanja, ampak v smislu iskrenosti.

“Vem, da bi me rad videl, ampak meni je včasih neprijetno, ker preveč razmišljam o tem, kako izgledam. Lahko greva počasi?”

Tak pogovor lahko naredi več kot katerakoli “samo sprosti se” motivacija.

Ker se veliko ljudi ne sprosti zato, ker jim nekdo reče, naj se sprostijo. Sprostijo se takrat, ko se počutijo varno.

In pri seksu je varnost pogosto največji afrodiziak.

Kaj, če si partner želi novih stvari, jaz pa sem bolj zadržana?

To vprašanje je zelo pomembno, ker se v njem skriva nekaj, kar veliko ljudi težko prizna.

Ne gre samo za nove položaje, igračke, fantazije ali raziskovanje. Gre za občutek, da moraš biti “dovolj zanimiva”. Dovolj odprta. Dovolj sproščena. Dovolj drzna. Dovolj vse.

In to lahko hitro postane pritisk.

Raziskovanje v spolnosti je lahko čudovito, kadar prihaja iz radovednosti in zaupanja. Lahko vaju poveže, v odnos prinese igrivost in odpre prostor za pogovore, ki jih prej mogoče nista imela.

A raziskovanje ne sme postati dokazovanje.

Ni ti treba pristati na nekaj samo zato, ker se bojiš, da boš drugače dolgočasna. Ni ti treba postati drugačna oseba, da bi bila v odnosu dovolj. In ni ti treba imeti enakega tempa kot partner.

Najprej se vprašaj, od kod prihaja tvoj odgovor

Preden rečeš ja ali ne, si lahko postaviš zelo pomembno vprašanje:

“Ali si tega želim tudi jaz, ali me je samo strah reči ne?”

Če te nekaj zanima, lahko greš počasi. Najprej pogovor. Potem mogoče samo ideja. Potem mogoče raziskovanje brez pritiska, da mora takoj priti do izvedbe.

Če pa čutiš, da bi nekaj naredila samo zato, da ne bi razočarala partnerja, je dobro, da se ustaviš.

Partnerju lahko poveš:

“Rada imam, da se o teh stvareh pogovarjava, ampak včasih imam občutek, da bi morala biti bolj drzna, kot sem. Potrebujem, da greva počasneje in da nimam občutka pritiska.”

To ni zaviranje odnosa. To je iskrena komunikacija.

Prava intima ne pomeni, da eden vedno predlaga, drugi pa se prilagaja. Prava intima pomeni, da lahko oba povesta, kaj si želita, česa se bojita in kje so meje.

In včasih je ravno ta pogovor bolj intimen kot sama “nova stvar”, ki naj bi jo poskusila.

Kaj pomeni, če imam zadnje čase nizek libido?

Najprej: obdobje nižje želje po seksu je zelo pogosto.

Libido ni nekaj, kar bi moralo biti ves čas enako. Na željo vpliva veliko stvari: stres, utrujenost, hormoni, rutina, počutje v telesu, odnos, mentalna obremenitev, zdravila, življenjske spremembe in tudi pritisk, da bi si seks moral/a želeti.

Včasih se želja ne izgubi zato, ker si ne želiš partnerja. Izgubi se zato, ker je tvoje telo utrujeno, tvoja glava polna in tvoj živčni sistem ves čas v načinu “samo še to uredim”.

In potem seks ni več nekaj, kar se pojavi spontano. Postane še ena stvar na seznamu.

To zna biti zelo frustrirajoče, še posebej, če imaš razumevajočega partnerja, a vseeno sama pri sebi čutiš krivdo. Ker te nihče ne pritiska, ampak se pritiskaš sama.

Spontana in odzivna želja nista ista stvar

Pomembno je vedeti, da se želja pri ljudeh pojavlja različno.

Nekateri čutijo spontano željo, ki se pojavi sama od sebe. Drugi pa imajo bolj odzivno željo, kar pomeni, da se želja prebudi šele skozi bližino, dotik, umirjenost ali intimen trenutek.

Če torej redko sama od sebe začutiš močno potrebo po seksu, ampak ti je, ko se enkrat začne, prijetno, to še ne pomeni, da je nekaj narobe. Mogoče tvoje telo samo ne deluje po principu “nenadoma me prime”, ampak potrebuje kontekst, varnost in počasnejši prehod v intimnost.

Pri tem lahko pomaga, da s partnerjem ustvarita več bližine brez pričakovanja, da mora voditi v seks.

• crkljanje,
• poljubljanje,
• masaža,
• pogovor,
• skupen večer brez telefona,
• dotiki, ki nimajo takojšnjega cilja.

Takšni trenutki lahko pomagajo, da se telo spet počuti povezano, ne pa obremenjeno.

Če pa nizek libido traja dlje časa, te močno skrbi ali se pojavi skupaj z drugimi spremembami v počutju, je smiselno poiskati tudi strokovni nasvet.

A pomembno je, da se ne začneš takoj obtoževati.

Včasih libido ne izgine zato, ker je nekaj narobe s tabo. Včasih samo nekaj v tvojem življenju potrebuje več pozornosti, počitka ali nežnosti.

Zakaj se po masturbaciji včasih počutim čudno?

To je vprašanje, ki ga marsikdo ne bi postavil na glas, ampak bi ga veliko ljudi razumelo.

Masturbacija je lahko prijetna, sproščujoča in popolnoma normalen del spolnosti. Kljub temu pa se lahko po njej včasih pojavi zelo čuden občutek.

Kot da se vzburjenje nenadoma konča, možgani pa v naslednji sekundi odprejo čisto drugo mapo:

“Kaj zdaj delam?”
“Zakaj sem to naredil/a?”
“Kaj se dogaja z mano?”

Ta občutek ni nujno znak, da je z masturbacijo karkoli narobe.

Po orgazmu se telo umiri, napetost pade, možgani pa se iz fantazije ali vzburjenja vrnejo nazaj v realnost. Pri nekaterih ljudeh je ta prehod prijeten. Pri drugih pa malo nenaden, prazen ali čustveno čuden.

Včasih se za tem skriva sram

Včasih je zraven tudi sram. In ta sram pogosto ni zares naš, ampak naučen.

Ker se o masturbaciji še vedno premalo govori sproščeno. Veliko ljudi odrašča z občutkom, da je samozadovoljevanje nekaj skrivnega, nerodnega ali celo napačnega. In tudi če z glavo veš, da ni nič narobe, se lahko telo po orgazmu vseeno odzove z neprijetnim občutkom.

Če se ti to zgodi občasno, ni treba delati panike.

Lahko pa pomaga, da si po masturbaciji ne pustiš prostora samo za samokritiko. Vzemi si nekaj minut, vstani, popij vodo, pojdi pod tuš ali naredi nekaj, kar te vrne v telo na prijeten način.

Masturbacija ni nekaj, zaradi česar bi moral/a imeti slabo vest. Je del odnosa do svojega telesa. Lahko je način sprostitve, raziskovanja ali preprosto trenutek zase.

Kdaj je dobro ta občutek raziskati?

Če se po masturbaciji redno počutiš zelo slabo, krivo ali prazno, je mogoče vredno nežno raziskati, od kod ta občutek prihaja.

Mogoče je povezan s sramom. Mogoče z osamljenostjo. Mogoče s prepričanji o spolnosti. Mogoče z uporabo pornografije. Mogoče pa z občutkom, da nekaj počneš avtomatsko, ne zato, ker si tega zares želiš.

Tudi to niso razlogi za obsojanje.

So samo vprašanja, ki ti lahko pomagajo bolje razumeti sebe.

In včasih je že to, da si jih dovoliš postaviti, prvi korak k bolj sproščenemu odnosu do lastnega užitka.

Imaš tudi ti kakšno dilemo iz spalnice?

To je bil nov blog iz serije Dileme iz spalnice, kjer odgovarjamo na anonimna vprašanja o spolnosti, odnosih, željah, telesu in vseh tistih trenutkih, ki jih ljudje pogosto zadržijo zase.

Če imaš tudi ti vprašanje, ki ti že nekaj časa stoji v glavi, nam ga lahko pošlješ anonimno, v sporočilo na družbenih omrežjih ali preko e-maila.

Mogoče se ti zdi, da je tvoje vprašanje čudno.
Mogoče se ti zdi, da bi odgovor moral/a že poznati.
Mogoče se ti zdi, da si edini/a, ki o tem razmišlja.

A velika verjetnost je, da nisi.

Za še več vsebin o spolnosti, odnosih in raziskovanju užitka lahko obiščeš našo spletno stran svetuzitka.com.

Če ti je ljubši pogovor v živo, nas lahko obiščeš tudi v naših trgovinah v Ljubljani (Rudnik in BTC), Kranju in Mariboru, kjer z veseljem prisluhnemo tvojim vprašanjem ali dilemam.

Najdeš nas tudi na Facebooku, Instagramu, TikToku, YouTubu inThreadsih, kjer redno odpiramo teme, o katerih se premalo govori.

Ker pri spolnosti ni neumnih vprašanj.

So samo vprašanja, ki jih predolgo držimo zase.