Mesec junij, mesec ponosa

Po vsem svetu se v juniju, ki velja za mesec ponosa, proslavlja drugačnost in spodbuja enakopravnost LGBTQIA+ skupnosti.

V barvah mavrice se na tisočine ljudi zbira na paradah ponosa, kjer gradimo skupnost in predvsem opominjamo, da OBSTAJAMO.

Mesec ponosa in njegova zgodovina

Kot mesec ponosa je bil izbran ravno junij, ker se je tistega meseca leta 1969 zgodil Stonewallški upor.

New Yorška policija je namreč 28. junija 1969 ponoči izvedla eno od mnogih racij v lokalu Stonewall Inn., ki je takrat veljal za enega izmed glavnih zbirališč lezbijk, gejev in transspolnih oseb.

Stalni gostje lokala so se početju policije takrat uprli. Napeto ozračje je kmalu pripeljalo do ene izmed prvih vstaj istospolno usmerjenih oseb proti policijskemu nasilju.

Pomen meseca ponosa

Marsikdo, ki se ne zaveda intenzitete opresije, s katero se vsakodnevno soočamo predstavniki LGBTQIA+ skupnosti, ne razume pomena junija kot meseca ponosa in nujnosti parade ponosa.

Borba za naše pravice se je v ZDA pričela le pred nekaj desetletji, kljub temu, da obstajamo že od začetka človečnosti. V Sloveniji pa bo boj za našo enakopravnost letos dopolnil komaj 20 let.

Mesec ponosa in parada ponosa nam omogočata, da lahko vsaj en mesec v letu obstajamo neskrito. Takrat javno opozarjamo, da sta svet in Slovenija daleč od enakopravnosti in nediskriminatorne družbe ter da cisheteronormativnost še vedno aktivno zatira naš obstoj.

Parada ponosa

Parada ponosa je, v svojem ključnem bistvu, protest proti dolgoletni (pa tudi trenutni) diskriminaciji oseb in skupin, ki so del LGBTQIA+ skupnosti. Vendar ima ta dogodek pravzaprav obliko čudovitega festivala.

Že od leta 2001, ko je škandal v lokalu Galerija vodil v začetek borbe za pravice LGBTQIA+ skupnosti v Sloveniji, v Ljubljani in drugih velikih slovenskih mestih vsako leto korakamo po ulicah.

Ponosno in popolnoma mirno na svojo prisotnost opominjamo z barvnimi zastavami, ki simbolizirajo mnoge spolne usmerjenosti in identitete, ki so se in se še vedno borijo za osnovne človeške pravice.

Sprejemanje LGBTQIA+ skupnosti v Sloveniji

Žal LGBTQIA+ osebe v Sloveniji niti v letu 2021 nismo sprejete do mere, ki bi si je želele.

Manjšinska skupnost istospolno usmerjenih, transspolnih, nebinarnih, interspolnih, aromantičnih, aseksualnih in kvir oseb se šteje za ranljivo skupino, ki je zaradi svoje dolgoletne marginalizacije še vedno izpostavljena kršitvam, ki izhajajo iz družbenih predsodkov.

Ne le, da se mnogi LGBTQIA+ posamezniki in posameznice z diskriminacijo vsakodnevno soočamo doma, v šoli ter na službenem mestu. Tudi zakoni nam ne priznavajo pravic, ki so seveda dostopne heteroseksualnim in cisspolnim osebam ter parom.

Zakonodaja in pravice LGBTQIA+ oseb

Predstavniki LGBTQIA+ skupnosti v Sloveniji se za svoje osnovne pravice borimo že dve desetletji. Stvari so se končno začele spreminjati na dobro v zadnjih nekaj letih.

Istospolne poroke so pri nas dovoljene komaj 6 let. Prav tako, pa je njihova legalizacija sprožila masiven odpor s strani nasprotnikov. Na srečo jim ni uspelo. Nato je trajalo še eno leto, da se je istospolne partnerje legalno pričelo priznavati kot družinske člane.

V začetku leta 2016 je vlada sprejela nov protidiskriminacijski zakon, ki med drugim prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izražanja. Sindikat delavcev migrantov Slovenije je z željo, da zakon ne bi bil veljaven, vložil zahtevo, da bi se referendum izvedel ponovno. Takratni predsednik Državnega zbora tega ni dovolil, saj bi to bilo protiustavno.

Aprila 2016 je Državni zbor odobril izdajo zakona, ki istospolnim parom podeljuje vse pravice zakona, razen posvojitve in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ponovno so nasprotniki priznavanja pravic istospolnim parom pričeli s peticijo za ponovni referendum, katerega izvedba pa zaradi svoje protiustavne narave ponovno ni bila dovoljena.

Od takrat se zakonodaja v povezavi s pravicami LGBTQIA+ skupnosti v Sloveniji ni spreminjala.

Dolga pot do enakopravnosti

Do popolne enakopravnosti nam manjka še veliko. Več, kot bi si marsikdo mislil. Najosnovnejše problematike, na katere opozarjajo sploh mladi, pa tudi tisti že malo bolj uveljavljeni aktivisti, so:

• Odpraviti je potrebno diskriminacijo, ki se ohranja v Zakonu o partnerski zvezi.

• Vzpostavi naj se sodelovanje z varuhinjo oz. varuhom človekovih pravic ali pa naj se uvede varuhinja oz. varuh LGBTQIA+ pravic.

• Urediti je potrebno pravno priznanje spola, ki naj temelji na samoidentifikaciji oziroma naj ne zahteva diagnoze.

• Pomembna je ureditev možnosti za tranzicijo, ki jo krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

• Premisliti je treba tudi smiselnost prepovedi krvodajalstva za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi.

• Prepove naj se možnost zavrnitve zdravstvene oskrbe s strani zdravstvenega osebja zaradi spolne usmerjenosti ali spolne identitete pacienta.

To so le osnovne pravice, ki LGBTQIA+ osebam trenutno niso zagotovljene. Naša neenakopravnost pa sega bistveno globlje.

Na srečo je pri nas mnogo nevladnih organizacij (in posameznikov), ki se zavzemajo za nas in naše pravice. Nudijo nam varen prostor, kjer se lahko povežemo z drugimi pripadniki kvir skupnosti in seznanimo z odgovori na vsa vprašanja. Od tistih čisto vsakodnevnih pa do takšnih, ki rešujejo življenja.

Družbena sprejetost LGBTQIA+ skupnosti

Homofobi, bifobi in transfobi pa še vedno in nenehno iščejo načine, kako nas zatirati.

Najnovejši način diskriminacije sploh transspolnih, interspolnih in nebinarnih oseb je na primer širitev “nove spolne usmerjenosti” superstrejt.

Vsako leto pa se junija prav tako najde mnogo pritožb, zakaj svojega meseca ponosa in parade nimajo tudi heteroseksualne in cisspolne osebe, ki se nikoli v zgodovini niso rabile upirati in boriti za osnovne človekove pravice, ki so jim bile odvzete le na podlagi tega, koga ljubijo in kako se identificirajo.

Tudi to početje je izredno diskriminatorno in se že dolgo označuje za homofobijo, bifobijo in transfobijo. Zanemarja namreč vse problematike, ki so vodile v začetek meseca in parade ponosa.

Nasilje nad posamezniki LGBTQIA+ skupnosti ostaja prisotno tudi v Sloveniji. Pojavlja se v fizični, psihološki, ekonomski in spolni obliki. Izvajajo pa ga tako posamezniki kot tudi skupine, ustanovljene z namenom zatiranja LGBTQIA+ oseb.

Na koga se lahko obrnem?

V Sloveniji deluje množica neprofitnih organizacij in društev, na katere se lahko obrneš z vprašanji o mesecu ponosa, paradi ponosa ali LGBTQIA+ skupnosti.

Prav tako ti bodo svetovalci pomagali z vprašanji o tem, kako se varno razkriti doma, v krogu prijateljev in službi ter ti nudili psihosocialno podporo.

Prav tako pa se lahko udeležuješ tudi delavnic. Tam se lahko spoznaš in povežeš s pripadniki LGBTQIA+ skupnosti, in seminarjev, kjer govorijo o pomembnih temah, kot so na primer HIV testiranja, HIV preventiva in zdravljenje HIV-a ter AIDS-a.

• Namen Društva Parada ponosa je prispevati k vzpostavitvi družbe, ki bo nediskriminatorna, vključujoča in odprta do vseh oseb. Ne glede na spol, spolno usmerjenost, spolno identiteto ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

• Zavod Transakcija informira o transspolnih tematikah in nudi podporo transspolnim osebam v Sloveniji.

• Društvo DIH preko svojih aktivnosti želi doseči večje poznavanje, razumevanje, vidnost, ozaveščenost in zastopanost LGBTQIA+ oseb v Sloveniji

• DIC Legebitra je civilnodružbena organizacija LGBTQIA+, ki deluje na področjih človekovih pravic, izobraževanja, duševnega, fizičnega in spolnega zdravja.

• TUKAJ pa lahko najdeš še več kontaktov društev, svetovalnic in organizacij. Na njih se lahko obrneš pri iskanju odgovorov na vprašanja o sebi ali bližnji osebi ter pomoči pri prijavi homofobnega, bifobnega in transfobnega nasilja.

Sprejemanje LGBTQIA+ skupnosti pri Svet Užitka

Pri Svet Užitka se dobro zavedamo, da nismo popolni.

Naša spletna trgovina, blog in družbena omrežja na prvi pogled morda res izgledajo, kot da pozabljamo na pomemben del naših strank.

Sploh logo, ki prikazuje moškega in žensko v stereotipični modri in roza barvi, lahko marsikateri homoseksualni par odvrne od nakupa pri nas. Tudi mnogo transspolnih, nebinarnih in interspolnih oseb se najverjetneje počuti nedobrodošlo, ko ugotovijo, da izdelke v glavnem delimo na tiste Za njo in Za njega.

Prav tako je trenutna zbirka naših člankov o LGBTQIA+ tematiki izredno skromna. Vendar že načrtujemo nove zapise, v katerih te bomo seznanili in informirali o zdravi, varni in pestri spolnosti. Zavedamo se namreč, da osebe, ki so del LGBTQIA+ skupnosti pogosto težko dostopajo do ključnih informacij, ki so potrebne za zadovoljivo spolno življenje brez strahov in skrbi.

V našem podjetju, tako med sodelavci kot tudi v odnosu do strank nikoli ne diskriminiramo in z veseljem pomagamo in svetujemo vsem. Ne glede na spolno usmerjenost in spolno identiteto.

To se trudimo izkazati z uporabo različnih zaimkov v naših člankih, opisih kategorij in objavah na Instagramu in Facebooku. Kadar pa se v naših zapisih pojavljajo zaimki le v moškem spolu, z njimi nediskriminatorno mislimo na vse spole in spolne identitete.

Sama pri pisanju prav tako, vsakič, ko je le možno, opomnim, da je spolnost bolj raznolika, kot si lahko predstavljamo, ter da naši izdelki in svetovalci niso namenjeni le cisspolnim ter heteroseksualnim posameznikom oziroma parom.

Tekom meseca pa sledita še dva, zares odlična in iskrena intervjuja, ki smo jih posneli z našo Lucijo in dvema prav posebnima gostjama!

Da ničesar ne zamudiš, nas spremljaj na naših družbenih omrežjih - Facebooku in Instagramu. Vse intervjuje in še več zanimive vsebine iz sveta spolnosti in erotičnih igračk, pa si lahko ogledaš na našem YouTube kanalu.

Aneja

bio_aneja